Wednesday, June 27, 2012

Kiril i Metodij se osnovopolo`nici na slovenskata pismenost i kultura. Za `ivotot i dejnosta na slovenskite prosvetiteli najgolem broj podatoci dobivame od delata Panonski legendi, Klimentovoto `itie od Teofilakt, Klimentovoto `itie od Homatijan, O’pismeneh od Crnorizec Hrabar.
Konstantin koj podocna za zamona{uva i go dobiva imeto Kiril e roden 826 ili 827 godina. U{te kako mal projavil naklonost kon naukata, i svoeto obrazovanie go steknal vo Carigrad vo pro~uenata Magnaurska {kola. Po zavr{uvaweto na {koluvaweto ja prima dol`nosta na u~itel po filozofija i bidej}i mnogu se istaknuval dodeka ja vr{el ovaa dol`nost }e go dobie epitetot Filozof, koj }e stane nerazdelen del od negovoto ime.
Kako visoko obrazovana i talentirana li~nost na Kiril }e mu bidat dodeluvani mnogu te{ki i odgovorni zada~i od strana na vizantiskiot dvor. Najprvin bil ispraten vo misija kaj Saracenite (Arapite) vo Bagdad, koja kako i Hazarskata i Moravskata misija pretstavuvale del od politi~kata programa na Vizantija, ~ija osnovna cel e da gi hristijanizira Saracenite, Hazarite, Moravskite Sloveni, Bugarite, Rusite i drugite narodi na istok i sever od Vizantija i da im ja nametne vizantiskata crkovna vlast.
MORAVSKA MISIJAPovod za Moravskata misija na Kiril i Metodij bilo pismoto na moravskiot knez Rostislav do vizantiskiot imperator Mihailo III. Rostislav nastojuval da ja osamostoi i zacvrsti svojata dr`ava, Moravija, na koja i se zakanuvala opasnost od germanskoto sve{tenstvo. Za da ja otsrani opasnosta toj pobaral propovednici koj }e go {irat Hristovoto u~ewe na slovenski jazik. Vizantija }e ja prifati negovata poraka za{to germansko-bugarskiot sojuz bil opasnost i za Moravija i za bezbednosta na Vizantija.Kiril i Metodij ja prifatile ovaa zada~a, no nai{le na mnogu problemi, a eden od niv e nemaweto azbuka na koja bi gi prevel najpotrebnite knigi za bogoslu`ba. Konstantin pomognat od Metodij ja sozdal prvata slovenska azbuka, glagolicata koja sodr`i 38 bukvi. Vo glagolicata 24 bukvi bile po obrazec na gr~kata brzopisna delovna azbuka, a ostanatite 14 spored glasovniot sistem na slovenskiot jazik. Vo 863 godina pristignale vo Moravija kade otvorile golem broj u~ili{ta i crkvi vo koi se {irela prosvetata na slovenski jazik, a bile osposobeni golem broj novi u~iteli. Latino-germanskoto sve{tenstvo po~nalo da gi obvinuva za {irewe eres, pa zatoa papata gi povikal vo negoviot dvor vo Rim. Na pat za Rim Konstantin, Metodij i nivnite u~enici se zadr`ale vo Panonija kade gi udrile temelite na slovenskata pismenost i vo ovaa zemja. Pred da pristignat vo Rim kratko se zadr`ale vo Venecija kade Konstantin, koj bil poznat kako dobar filozof i orator sporel so trijazi~nicite t.e. onie koi {to se zastapuvale za {irewe na Hristovoto u~ewe samo na gr~ki, evrejski i latinski jazik. Konstantin gi razbil obvinuvawata velej}i deka sekoj narod ima pravo na svoj jazik. Koga pristignale vo Rim, Konstantin gi donel mo{tite na rimskiot papa Kliment koj bil ma~eni~ki udaven vo 100 godina n.e. a kogo podocna Rimskata crkva go proglasila za svetec.
Vo Rim vo 869 godina papata Adrijan gi “posvetil” slovenskite knigi, {to zna~i RIMSKATA CRKVA OFICIJALNO JA PRIZNALA SLOVENSKATA PISMENOST.
Nabrgu po oficijalnoto priznanie Kiril se razbolel i umrel. Po negovata smrt Metodij ja prodol`il zapo~natata dejnost, no bil postojano napa|an i kleveten od germanskoto sve{tenstvo i iscrpen od borbite so niv, od zatvorite i progonstvata umrel vo 885 godina.

Kiril i Metodij prevele pove}e crkovni knigi kako Nedelnoto evangelie nameneto za ~itawe vo nedelnite i prazni~nite denovi, Slu`benikot – kniga {to sodr`i molitvi i ~itawa pri razni slu`bi, Trebnikot – kniga so molitvi i ~itawa za razli~ni slu~ai od `ivotot na lu|eto.
Metodij go prevel Nomokanonot {to pretstavuva zbornik od pravila i zakoni za crkvata, Paterikot – zbornik od kratki `itija za razni crkovni otci.
Vo `itieto na Kiril se spomnuva i kako originalen avtor na razli~ni stihotvorbi.
Kiril i Metodij vrz osnova na jazikot na makedonskite sloveni od okolinata na Solun go sozdale prviot literaturen jazik za site Sloveni poznat kako staroslovenski ili crkovno-slovenski jazik, ja sozdale prvata slovenska azbuka glagolicata, gi prevele prvite knigi na slovenski jazik i preku {ireweto na hristijanskoto u~ewe na slovenski jazik gi udrile temelite na slovenskata pismenost i kultura.
SV.KLIMENT OHRIDSKISv.Kliment Ohridski e eden od u~enicite na Kiril i Metodij koj u~estvuval vo izvr{uvaweto na Moravskata misija. Po zavr{etokot na ovaa misija Sv.Kliment Ohridski odi vo Ohrid kade vo 886 godina ja formira Ohridskata kni`evna {kola ili popoznata kako prv slovenski Univerzitet, od koj kako podgotveni izlegle 3500 u~enici. Pokraj crkovnite i pedago{kite dejnosti, osobeno u~itelsko provetitelski, Kliment razvil i bogata kni`evna dejnost. Avtor e na mnogu pou~ni i pohvalni slova kako pohvalata na Kiril Filozof, pohvalata na prorokot Zaharij i sv. Jovan Krstitel, za Kiril i Metodij, Jovan Krstitel, Mihail i Gavril. No, vo negovoto tvore{tvo preovladuvaat pou~itelnite slova koi se odnesuvaat na op{tohristijanskite svetiteli: Sv.\or|i, Sv.Toma, Sv.Antonij, potoa slova posveteni na Bogorodica i slova posveteni za nastanite od `ivotot na Isus Hristos.

SV.NAUM OHRIDSKI@ivotniot pat na Sv,Naum Ohridski te~e paralelno so onoj na sv.Kliment. I Naum u~estvuva vo Moravskata misija, po ~ie zavr{uvawe odi vo Bugarija, a ottuka vo Ohrid kade }e mi se priklu~i na Kliment vo rabotata na Ohridskata kni`evna {kola. Sv.Naum Ohridski bil poznat kako u~itel, organizator na crkovniot `ivot, prosvetata, kulturata, pottiknuval u~eni lu|e kon tvore{tvoto.
Na Naum Ohridski mu se prepi{uvaat delata: Kanonot za apostolot Andrej, Kanonot za prenesuvawe na mo{tite na Jovan Zlatoust.
Naum Ohridski po~inal vo 910 godina vo Ohrid, a kultot za nego zapo~nal da se {iri od istoimeniot manastir vo Ohrid i ohridsko, vo Makedonija, vo ju`noslovenskite sredino, kako i vo Albanija i Grcija.


                                           
                                       









Igracot na Chelsea resi da se prefrle vo Fudbalski klub Barcelona posle dolgite izigrani godini Didier Drogba se prefrluva vo eden od najpoznatite fudbalski timovi
                                     FC BARCELONA

Fudbalski klub Pelister Bitola